Že kar nekaj let ne maram praznikov. To je del leta, ki naj bi bil vesel in sproščujoč, ne pa stresen. V resnici samo zapravljamo za dobrine, ki si jih podarjamo in pristanejo v kotu po nekaj dneh; imamo en izgovor več, da lahko pijemo….
Letos je naneslo, da sem za Silvestrovo ostal doma in praznoval z mamo. Seveda ne bi bilo normalno, če se ne bi ob pol polnoči povabili sosedje in začeli enega iz med tistih brezveznih pogovorov o tem kako bi oni uredili svet…
No, ob polnoči smo odprli tisto kislico od penine, ki so jo prinesli sosedje, nazdravili in si voščili. Seveda, pa mama ne bi bila mama, če ne bi opazila vsake spremembe na meni. Po dobrem kozarcu in pol penine sem očitno malo zabarval v obraz. Takoj je padel njen komentar. “Poglej se v obraz, saj si čisto rdeč, pojdi se pogledat v ogledalo!!! Seveda so sosedje potem morali dodati še svoje. Iz tega je nastala prava atrakcija. Sosed mi je povedal, da to ni nič takega, zraven pa dodal zbadljivo opazko, da pri teh letih kozarček res ne bi smel povzročiti take reakcije. Skoraj me je začel zasliševati, če ga nič ne pijem, kot da je to njegov problem.
Že po naravi sem bolj sramežljiv, v takih situacijah pa se dostikrat ne znajdem. V tistem trenutku sem v obraz postal čisto zaripel in premočen. Bil sem osramočen, kot že dolgo ne. In vse je sprožila moja mama, noben drug.
Zakaj starši tako radi svoje sinove in hčerke spravljajo v zadrego, kot da bi uživali. Nakar mama komentira še: “To je zanj prvič, da pije penino” Jao, kot da sem star pet let in da pri dvajsetih ne bi še nikoli ničesar spil. V tistem trenutku bi se najraje vgreznil v tla.
Včasih ima človek občutek, kot da se starši delajo norca iz tebe. Do mene se pri dvajsetih obnaša, kakor še vezalk ne bi znal zavezati.
Lahko samo upam, da se pregovor: “Kakor se leto začne, takšno je,” ne bo izpolnil.
